|
Marjan Fištravec - Ojstrica - 2013
|
|
|
|
Ojstrica (2350 m) – kraljica in lepotica Kamniško Savinjskih alp, prva visoka in markantna gora tega predela pogorja, ki je vidna iz vseh smeri. Na njen vrh je možen planinski (gorniški), pa tudi težji - plezalni pristop.
Na vrhu je bilo tako, kot se za takšno lepotico - goro spodobi. Kot bi stali na terasi, na eni strani obkroženi s stenami in vrhovi bližnjih gora, dolin pod njimi ter na drugi strani travniki in gozdovi planin (npr.Velike planine)…., ki se spustijo do ravnin proti Kamniku in Ljjubljani…. Razgled je mnogo mnogo lepši, kot smo lahko pričakovali - čudovito.
Kakorkoli, vseeno je od kod jo naše oko gleda, ta lepa gora vzbuja pozornost, in verjetno ni planinca, ki si ne bi vsaj enkrat zaželel stopiti na vrh te vitke gorske kraljice.
Bilo je prvič (vsaj za nekatere), a zagotovo ne zadnjič. Na tem pohodu smo se nanjo povzpeli iz planine Podvežak in s planine Korošica, no drugič pa…?
Št. slik:88, zadnja dodana %03.%09.%2013 Št. ogledov albuma:208
|
|
Marjan Fištravec - Triglav 10.08.2013
|
|
|
|
Tradicionalni 19. pohod na TRIGLAV 2013.
Trditev da mora vsak Slovenec vsaj enkrat stopiti na vrh Triglava 'je seveda iz trte zvita', kajti vzpon na ta mogočen vrh v osrčju Julijskih alp ni enostaven in ne kratek. Kdor pa se odloči in premore fizične kondicije ter nima vrtoglavice, bo ob vzponu ter seveda povratku, s pomočjo odgovornih vodnikov, poplačan na način, ki ga je pravzaprav nemogoče opisati.
V kolikor je v skupini več začetnikov, je najprimernejša pot z Rudnega polja-planote na Pokljuki, skozi smrekove gozdove od koder se lahko z zmernim tempom, med vršaci Ablance, Draškega vrha, Tosca…. nad travnatimi dolinami oz. polji povzpnejo v visokogorje. Že pred Vodnikovim domom pa se uzrejo pečine Triglava in koči Planika ter Triglavski dom na Kredarici. Od Vodnikovega doma pa dalje do Planike, po pobočju poraščenim z raznovrstnim planinskim cvetjem. Čudovito!
Od koče Planika pa se začne 'bolj zares' (kakšno urco in pol). Najprej se je potrebno povzpeti po varovani poti na greben Malega Triglava, kjer pustimo nahrbtnike (v kolikor se bomo spustili po drugi poti - do doma na Kredarici).
Zatem pa s pomočjo varoval in vodnikov preko grebena do cilja Aljaževega stolpa. Veselje, fotografiranje, krst s planinsko vrvjo po zadnji plati vsakega, ki prvič stopi na vrh. Pogledov ki se odpirajo drug za drugim se ne pozabi nikdar, so preprosto veličastni. S pomočjo fotoaparata pa jih je mogoče zabeležiti in tudi ponuditi vsakomur, ki do tja iz različnih razlogov ne zmore.
Preostane nam še popoln nadzor nad koraki navzdol, vse tja do doma na Kredarici. Tukaj se s pogledom na mogočne pečine pravzaprav zavemo, kod smo hodili in kaj smo premagali sami v sebi.
Preostaneta nam še sprostitev ob večerni zarji in medsebojna izmenjava vtisov (kakšno 'poživilo' pa tudi ni prepovedano).
V ranem jutru, po prespani oziroma neprespani noči, je mogoče videti sonce na obzorju in skale Triglava kako zažarijo. Kdor ima danost - opazovati svet okrog sebe, doživi vsaj kanček raja.
Preostane le še pot navzdol, tokrat je izbrana po ledeniški dolini Krma. Varna pot, obdana z vrhovi Malega in velikega Draškega vrha….Debele peči…itd. Seveda previdnost velja, kajti pot je končana ob zadnjem koraku v dolini, poslednjega udeleženca pohoda.
Srečno pot!
Marjan Fištravec
Št. slik:107, zadnja dodana %17.%08.%2013 Št. ogledov albuma:231
|
|
Drago Lipič in Ida Kokol - Dolomiti in Marmolada 2013
|
|
|
|
Marmolada (italijansko: Marmolada, ladinsko Marmoleda, nemško: Marmolata) je gora v severni Italiji, ki je s svojimi 3343 m nadmorske višine najvišja gora v Dolomitih. Ob jasnem dnevu je z nje mogoče videti Jadransko morje in Benetke.
Južna stran gore je izredno prepadna in strma. Na severni strani gore pa je ledenik Ghiacciaio della Marmolada, ki je največji v Dolomitih. Goro sestavlja več vrhov, katerih nadmorska višina pada od zahoda proti vzhodu. Ti vrhovi so: Punta Penia (3343 m), Punta Rocca (3309 m), Punta Obretta (3230 m), Monte Serauta (3069 m) in Pizzo Serauta (3035 m). Gora je skozi vse leto zelo obiskana turistična točka: pozimi jo obiskujejo smučarji, poleti pa planinci in turisti, ki se lahko vse do Punta Rocce povzpnejo z žičnico.
Več na - http://sl.wikipedia.org/wiki/Marmolada
Št. slik:233, zadnja dodana %05.%08.%2013 Št. ogledov albuma:245
|
|
Marjan Fištravec - Krn in Predil 6.7.2013
|
|
|
|
Krn (2244 mnm) je slovenski dvatisočak in najvišja gora v Krnskem pogorju. Razdalja med Krnom in Jadranskim morjem je le 50 km zračne črte. Krnska skupina zavzema skrajni jugozahodni konec Julijskih Alp, ki jo z vseh strani obkrožajo doline Soče in njenih pritokov Lepenjice in Tolminke. Na prevalu Prehodci se skupina stika z Bohinjskimi gorami. Zanimivost skupine je, da njena pobočja strmo padajo na zelo nizke nadmorske višine, kar jim daje videz mogočnosti. Severna pobočja so bolj kamnita in v nižjih predelih gozdnata, na jugovzhodu pa so travnate stmali, ki so pod grebeni bolj kamnite. Ta pobočja padajo do reke Soče. Sam Krni ima tudi mogočno zahodno steno, ki je najlepše vidna iz Kobarida ali Drežnice.
Po pobočju Krna, na višini okoli 400 m, so na terasi nanizane vasi Krn, Vrsno, Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd in druge, nad njimi pa so pašniške planine, ki so žive še danes.
Na vznožju gore se med Lemežem in Malim Šmohorjem nahaja Krnsko jezero, ki je največje slovensko visokogorsko jezero.
Več na ....
http://sl.wikipedia.org/wiki/Krn
Št. slik:96, zadnja dodana %11.%07.%2013 Št. ogledov albuma:194
|
|
Branko Družovec - Kepa 22.6.2013
|
|
|
|
Kepa (tudi Jepa, nemško Mittagskogel) je z 2.143 m nadmorske višine tretja najvišja gora v Karavankah. Celotni greben leži na avstrijsko – slovenski meji. Njeno severno strmo spuščajoče se skalnato pobočje daje njen značilni piramidasti izgled. Najzahodnejši vrh Jepca (1610 m) se preko vmesnega sedla (1587 m), kjer je nekoč stala planinska koča Annahütte, sedaj pa je tam mednarodni planinski mejni prehod, navezuje na Koroško Malo Kepo (1815 m), le ta pa na osrednji vrh. Njen severovzhodni greben se spušča proti planini Borovščici, kjer stoji edina planinska postojanka Bertahütte v tem delu gorstva, vzhodni greben pa se zlagoma spušča preko Dovške Male Kepe (2077 m), Gubna (2035 m) in Plevelnic (1979 m) na sedlo Mlinca (1581 m), od koder se preko Dovške Babe (1891 m) navezuje na Golico (1835 m).
Več na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kepa
Št. slik:46, zadnja dodana %25.%06.%2013 Št. ogledov albuma:186
|
|
|
Marjan Fištravec - Trojiška pohodna pot 8.6.2013
|
|
|
|
5. TRADICIONALNI POHOD PO »TROJIŠKI POHODNI POTI«
Trojiška pohodna pot (TPP), ki je bila dana v uporabo leta 2008 in smo jo nadelali v našem planinskem društvu, poteka skoraj v celoti po zunanjih mejah Občine Sveta trojica v slov. gor. Zajema vsa naselja v občini in je dolga slabih 36 km. Pot je speljana tako, da lahko obiščemo večino krajevnih in kulturno zgodovinskih znamenitosti in drugih obeležij. Posebej velja poudariti, da ob njej lahko obiščemo edini rudniški izkop kamna – peščenjaka v Oseku, ki je zagotovo daleč na okrog edini takšen primerek in zato zelo zanimiv. Na poti bomo uživali ob različnih panoramskih pogledih na naselje Sv. Trojica z znamenito cerkvijo Sv. Trojice, na raztegnjeno pesniško dolino na eni in drvanjsko na drugi strani. Pogled se bo ustavil na panorami naselja Cerkvenjak, Benedikt s cerkvijo Sv. Treh Kraljih, mestnega naselja Lenart. Če bo vreme dopuščalo, pa boste lahko občudovali lepe poglede na Pohorje, Donačko goro, Boč, pogled bo celo segal vse tja do v pomladi še zasnežene Pece in koralpskih vrhov na avstrijskem. TPP po zahtevnosti sodi med lahke pohodne poti, saj višinska razlika med najnižjo in najvišjo doseženo točko ne presega 100 m. V povprečju, če želimo etapno prehoditi celotno traso pa višinska razlika ne presega 50 m.
Št. slik:64, zadnja dodana %11.%06.%2013 Št. ogledov albuma:185
|
|
|
|
|
Marjan Fištravec - Jeruzalem 17.2.2013
|
|
|
|
Jeruzalem s svojim svetim imenom, energetskimi silnicami, vinsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela vina, prekrasnimi razglednimi točkami in romarsko cerkvico upravičeno nosi ime nebeški kraj. O tem je prepričal že križarje, ki so v 13. stol. iskali pot v današnji izraelski in palestniski Jerusalem.
Jeruzalem leži v Prlekiji, pokrajini v SV Sloveniji, ki meji na Avstrijo in Prekmurje na severu ter Hrvaško na jugu. Je dežela bogate kulinarike, vrhunskih vin, vijugastih terasastih goric, pojočih klopotcev, bogate kulturne, naravne in etnološke dediščine, termalnih vrelcev in zdravilišč ter kasačev. Je zibelka znamenitih mož kot so jezikoslovec Franc Miklošič, filmski ustvarjalec Karel Grossmann, lirski pesnik Stanko Vraz, skladatelj Slavko Osterc in akademski slikar Ante Trstenjak.
Več na:
http://www.jeruzalem.si/
Št. slik:102, zadnja dodana %22.%02.%2013 Št. ogledov albuma:182
|
|
Marjan Fištravec - Peca 16.2.2013
|
|
|
|
Peca je najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji. Dokaj obsežno goro na južni strani omejujeta dolini Tople in Meže, na severu pa se dviga nad Podjuno. Njeno vršno zgradbo sestavlja več vrhov. Najvišji vrh, 2.126 m visoka Kordeževa glava (nemško Kordeschkopf) leži v njenem južnem delu, je planotasta, porasla pretežno s travo in nizkim rušjem. Proti severozahodu se zložno spušča na Knipsovo sedlo (2.012 m), koder se nahaja planinski mejni prehod. Od tod se v isti smeri vzpne na srednji Končnikov vrh (Knieps, 2.109 m), kjer se začne greben proti drugemu najvišjemu vrhu, 2.113 m visoki Bistriški špici (Feistritzer Spitze) in zadnjemu dvatisočaku Veški kopi (Wackendorfer Spitze, 2.074 m). Slednja dva vrhova ležita povsem na avstrijski strani.
Več na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Peca
Št. slik:98, zadnja dodana %21.%02.%2013 Št. ogledov albuma:192
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Št. albumov:298 (št. strani:15) |
|
|
|
|
|
|
11 | |
|
|
|
Najnovejše slike - Pohodi |
št. ogledov:0%25.%03.%2024
|
|
št. ogledov:0%25.%03.%2024
|
|
št. ogledov:0%25.%03.%2024
|
|
št. ogledov:0%25.%03.%2024
|
|
št. ogledov:0%25.%03.%2024
|
|
št. ogledov:0%25.%03.%2024
|
|
št. ogledov:0%25.%03.%2024
|
|
št. ogledov:0%25.%03.%2024
|
|
|