Galerija PD Hakl

Severno od Jesenic se v grebenu Karavank dviguje Golica, travnat vrh, znamenit predvsem zaradi gorskih narcis, ki se v maju razcvetijo na njegovih južnih pobočjih. Na Golico vodi vrsta markiranih poti; najkrajši je vzpon s Planine pod Golico, lahko pa se odpravite nanjo tudi čez planino Markljev rovt in sedlo Suha ali uberete krožno pot čez Golico in Rožco.

Št. slik:46, zadnja dodana %15.%05.%2008
Št. ogledov albuma:173

Haloze so prijeten svet močno razgibanih, nizkih terciarnih goric panonske Slovenije. Prometno odročno obmejno gričevje je s skromnimi možnostmi za preživetje še do nedavnega veljalo za eno najbolj nerazvitih področij Slovenije.

Št. slik:118, zadnja dodana %27.%04.%2008
Št. ogledov albuma:185

Porezen je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja in eden od treh najvišjih vrhov južnega predgorja Julijskih Alp (druga dva sta Ratitovec in Blegoš), s čudovitim razgledom na Cerkljansko hribovje, Bohinjske gore in Julijske Alpe. Na Porezen vodi množica poti – iz cerkljanske smeri se lahko nanj povzpnemo iz Poč ali Poljan, iz Baške grape vodita poti iz Hude Južne in skozi Zakojco, s severne strani se lahko na nanj povzpnemo iz Petrovega Brda, z vzhodne strani pa vodita poti iz Davč in Novakov.

Št. slik:28, zadnja dodana %31.%03.%2008
Št. ogledov albuma:172

Peca je druga najvišja gora severnih Karavank, le 14 m nižja od najvišjega Obirja (njegov najvišji vrh Ojstrc/Hochobir meri 2139 m). Zaradi njene mogočnosti ni čudno, da ravno v njej spi kralj Matjaž. Na severu in jugu je zelo strma, na zahodu in vzhodu pa precej manj. Najvišji vrh je Kordeževa glava (2125 m), drugi Bistriška špica/Feistritzer Spitze (2114 m), med njima pa tretji Končníkov vrh (tudi Suhi vrh, Knips/Knieps, 2109 m). Državna meja med Končnikovim vrhom in Kordeževo glavo prisoja večino gore Avstriji. Nad Črno in Mežico je vsa prevrtana zaradi rudarjenja. S svincem in cinkom jo je bogato obdaril vulkan, bližnji Smrekovec. Obiskovalcev ji ne manjka; nanjo vodi veliko poti in na njej je precej koč. Vzpon lahko začnemo v Mežici, Črni na Koroškem ali Topli. Mi smo izbrali zadnjo.

Št. slik:17, zadnja dodana %26.%02.%2008
Št. ogledov albuma:167

Uršlja gora je visoka 1699 metrov in sodi med lažje dostopne planinske cilje. Ob prihodu na goro se ponuja lep razgled na Mežiško, Mislinjsko, Šaleško in Dravsko dolino. Na vrhu stoji cerkev sv. Uršule, ki je najvišje stoječa cerkev na Slovenskem.

Poleg cerkve je planinski dom in v sklopu njegove dejavnosti organizirajo planinci odmevna kulturna srečanja, dobro obiskana so romanja na goro. Najlažja planinska pot pelje od Naravskih ledin: dve uri hoje in 620 višinskih metrov zmernega vzpenjanja po severni strani gore.

Št. slik:6, zadnja dodana %12.%08.%2012
Št. ogledov albuma:75

Če bi vam rekel, da je gora med Slovenskimi Konjicami in Rogaško Slatino vrh v Karavankah, bi me verjetno zelo čudno pogledali. A vendar je tako – Karavanke se od Olševe in Pece zlagoma spuščajo proti jugovzhodu, kjer izletnikom ponujajo vrsto zanimivih lahko dostopnih vrhov (Paški Kozjak, Konjiško goro, Boč, Donačko goro in Macelj), dokler končno ne potonejo pod Panonsko kotlino.

Najbolj znan vrh v tej verigi je zagotovo Boč (domačini mu pravijo Štajerski Triglav), ki mu slavo povečuje še rastišče zelo redke velikonočnice v bližini planinskega doma. Prav to rastišče vsak april spodbudi obširno romanje »planincev«, ki se navadno z avtom pripeljejo do Doma na Boču, opravijo »zahteven« pohod do rastišča velikonočnice in se po okrepčilu v domu vrnejo v dolino. Tisti, ki se boste namesto tega povzpeli na vrh Boča, pa boste v lepih dneh nagrajeni s čudovitim razgledom na Haloze, Slovenske gorice, Kozjansko, Dravsko polje in obronke Pohorja.

Št. slik:51, zadnja dodana %27.%06.%2008
Št. ogledov albuma:183